Puščava je površinska oblika, ki prejme zelo malo padavin, pojavljajo se le nekajkrat na leto. To je izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja. V Sloveniji nimamo puščav.
Puščave prekrivajo kar tretjino našega planeta. Puščave so si med seboj zelo različne, poznamo namreč vroče in hladne puščave. [26. in 27.]
Vroče puščave
Vroče puščave imajo navadno izredno vroče poletje in tople preostale letne čase. Največ dežja pade v zimi.
This work is licensed under CC CC0 1.0
Hladne puščave
Hladne puščave imajo hladno podnebje s snežnimi padavinami, čeprav majhnimi. Večina teh pade pozimi.
This work is licensed under CC CC0 1.0
Tako kot se puščavi razlikujeta po pogojih življenja, se razlikujejo tudi živali, ki bivajo v eni ali drugi.
Žival, na katero zagotovo pomislimo ob omembi vroče puščave je kamela.
Ima tako mesnate ustnice, da lahko je bodičevje. V grbi pa shranjuje hranilne snovi (in ne vode!), s pomočjo katerih preživi, ko nima druge hrane. [26.]
This work is licensed under CC CC0 1.0
Antilopa
(Imajo posebna kopita, s katerimi brez težav prehodijo dolge razdalje v puščavi.)
Fenek – puščavska lisica
(Dan preživi globoko pod zemljo, kjer je hladneje.)
Puščavski škorpijon
(Pred vročim soncem jih varuje oklep.)
Vse fotografije so pridobljene z licenco CC0.
Najbolj znana hladna puščava je Antarktika. Najbolj znani predstavniki tam živečih živali so pingvini in tjulni. [26.]
This work is licensed under CC CC0 1.0
Podkožna maščoba ohranja pingvinovo telo toplo. Njegov črn del telesa pa se na soncu segreje hitreje, kot če bi bil druge barve.
This work is licensed under CC CC0 1.0
Kosmato telo in veliko maščobe pod njim tjulna varuje pred mrazom.
This work by Ester Potočar is licensed under CC BY 4.0
