Rastline in živali v naravi so med seboj tesno povezane. Če ne bi bilo rastlin, bi bili rastlinojedci brez hrane, brez rastlinojedcev pa mesojedci ne bi mogli živeti. [26.]
Živali se v naravi prehranjujejo z različno hrano. Zato nastanejo različne prehranjevalne verige.
Najprejprostejša veriga je sestavljena iz dveh živih bitij oziroma členov. Oglej si primer.
Veš, kaj pomeni zgornja shema? Na njej lahko vidiš, da je rastlina (hrast) hrana rastlinojedcu (polhu).
Običajno pa je v prehranjevalni verigi še mesojedec. Spodnja prehranjevalna veriga ima tri člene.
Si jo razumel/-a?
Na prvem mestu je vedno rastlina (v zgornjem primeru hrast), na drugem je rastlinojedec (v zgornjem primeru polh), na zadnjem mestu pa mesojedec (v zgornjem primeru lisica).
Torej: Hrast je hrana polhu, polh pa je hrana lisici.
Zelene puščice kažejo tok snovi in energije, ki se s hrano prenaša od enega živega bitja do drugega. [16.]
Rastlinam rečemo proizvajalci, ker proizvajajo hrano. Živali pa so potrošniki, ker hrano jedo oz. »trošijo«. [16.]
Pogosto se prehranjevalne verige med seboj prepletejo v prehranjevalni splet. V prehranjevalnem spletu se ena žival lahko hrani z različnimi vrstami rastlin ali pa je ena rastlina lahko hrana različnim živalim. [16.]
Oglej si primer prehranjevalnega spleta.
Vse fotografije in sheme so pridobljene z licenco CC0.
Je razumljivo? 🙂
Spodaj si lahko prebereš kratko razlago enega primera.
1. Zelenjava je hrana zajcu in polžu.
2. Zajec je hrana lisici in podlasici.
3. Polž je hrana ježu, žabi in podlasici.
Celoten prehranjevalni splet si oglej samostojno.
S spodnjo nalogo preveri svoje znanje.
